Obalni komorni orkester

Orchestra da camera del Litorale

pišite nam

 

VLADIMIR LOVEC (1922-1992) ostaja kot učenec Lucijana Marije Škerjanca eden najvidnejših neoklasicistično usmerjenih slovenskih skladateljev po drugi svetovni vojni in s tem morda celo najpomembnejši predstavnik smeri, ki je slovenski glasbi z zamudo prinesla vez med tradicijo in sodobnostjo. Čeprav rojen Mariborčan, je prav tako tesno povezan z zibeljo Obalnega komornega orkestra, Centrom za glasbeno vzgojo Koper. Kot dolgoletni ravnatelj in pedagog koprske glasbene šole je tudi del svoje skladateljske ustvarjalnosti posvetil mladim glasbenikom. Zanje je napisal kar lepo število tehtnih klavirskih, komornih in orkestrskih partitur, ki so iz šolske dvorane kar pogosto prešle tudi na večje koncertne odre s poklicnimi glasbeniki, ob njih pa še kakih dvesto priredb za različne instrumente in orkester ter klavirske spremljave. In čeprav v svoj pomemben opus pretežno komorne in simfonične glasbe ni nikdar vpletal ljudske motivike, je to prav rad storil, ko je šlo za didaktične partiture, namenjene mladim.

Tako sta nastala tudi dva niza ljudskih motivov za izvrstne pihalne komorne sestave, ki so bili na tej šoli pod mentorstvom Marijana Kocjančiča posebno močni v drugi polovici sedemdesetih let. Obe partituri nosita vse najpomembnejše poteze skladateljevega kompozicijskega stavka s klasicistično formo ter polifonskim vodenjem glasov in obe je pozneje priredil za orkester prav na pobudo Obalnega komornega orkestra.

 

Ureja: Katja Benevol Gabrijelčič

Osveženo: sobota, 27. januar 2001